Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Davčni paket z grenkim priokusom

Slovenija ima najmanjšo dohodkovno neenakost v EU, ki se je v zadnjem času še zmanjšala. Po včerajšnjem sprejemu amandmaja stranke SD na Odboru za finance DZ, da se meja 5. dohodninskega razreda iz 80.000 evrov letnega bruto dohodka zniža na 72.000 eurov, bo verjetno tako ostalo tudi v prihodnje.

Davčni paket z grenkim priokusom

Slovenija ima najmanjšo dohodkovno neenakost v EU, ki se je v zadnjem času še zmanjšala. Po včerajšnjem sprejemu amandmaja stranke SD na Odboru za finance DZ, da se meja 5. dohodninskega razreda iz 80.000 evrov letnega bruto dohodka zniža na 72.000 eurov, bo verjetno tako ostalo tudi v prihodnje.

Niso seveda vsi strokovni kadri v 5. dohodninskem razredu, so pa v tej skupini tudi najbolj vrhunski kadri, ki jih podjetja nujno potrebujejo za razvoj novih produktov in tehnologij. Če nam ti še bolj začnejo odhajati v tujino, bo manj odličnih izdelkov, manj možnosti za višje plače, manj davčnih prilivov, manj možnosti za višje pokojnine, za več denarja za šolstvo, zdravstvo … V Sloveniji se odliv znanja žal že dogaja. Razlika med odseljenimi in priseljenimi prebivalci z vsaj visoko ali višjo strokovno izobrazbo, je leta 2017 znašala 1.063 prebivalcev, leta 2011 pa 447. To pomeni, da je neto odliv visoko strokovnega znanja iz Slovenije v tem hipu višji kot v času najhujše krize v državi.

Na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2019, ki jo objavlja Svetovni gospodarski forum (WEF) in na kateri je Singapur prišel z drugega na prvo mesto, je Slovenija med 141. državami obdržala lansko 35. mesto. Nizko je uvrščena predvsem zaradi nizke fleksibilnosti delovnih razmerij (67. mesto) in šibke povezave nagrajevanja s produktivnostjo (62. mesto), kar je tudi posledica visoke obremenitve prejemkov od dela z davki in prispevki (78. mesto). Prav zaradi tega si delodajalske in gospodarske organizacije prizadevamo, da odpravimo te ključne ovire, ki povzročajo zaostanek, in sicer še posebej pri zaposlenih, ki prejmejo višje plače in pomenijo največji razvojni potencial.

Delovna sila postane v Sloveniji, v primerjavi z mednarodnim okoljem, manj konkurenčna pri plačah nad 2.800 evri bruto, torej od 1,6-kratnika povprečna plače navzgor. Pri 3.000 evrih mesečnega stroška dela prejme slovenski zaposleni 1.615 evrov neto plače, kar je za 70 evrov manj na mesec, kot bi v primerljivih srednjeevropskih državah s podobnimi sistemi socialnega zavarovanja (Avstrija, Češka, Nemčija, Poljska, Madžarska). Pri strošku dela 10.000 evrov, ki v Sloveniji zadeva presenetljivo malo število zaposlenih (okoli 2.500), naraste razlika na mesečni ravni že na 680 evrov.

Davčni paket je vlada v izhodišču pospremila z napovedjo, da želi zmanjšati nekonkurenčnost zlasti v sredinskem in zgornjem delu dohodninske lestvice, kamor se uvrščajo razvojni kadri, saj se nespametnost politike visoke obremenitve plač odraža tudi v vse večjem odlivu možganov. Včeraj potrjen paket davčnih sprememb na DZ na Odboru za finance prinaša za 138 mio evrov davčnih razbremenitev za zaposlene, kar je dobro sporočilo. Hkrati pa je s sprejemom amandmaja stranke SD, da se meja 5. dohodninskega razreda iz 80.000 evrov letnega bruto dohodka zniža na 72.000 eurov, koalicija potrdila, da v Sloveniji še ne razumemo, ali pa nam je preprosto vseeno, kaj vse je potrebno, da dosežemo 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

Sklicevanje na zasledovanje javnofinančnega cilja fiskalne nevtralnosti je neresno, saj bo "prihranka" le okoli 1,5 milijona evrov letno. To je napram številnim zavezam k dvigu socialnih pravic in plač javnih uslužbencev v letošnjem in naslednjem letu, ki se štejejo v stotinah milijonov, precej nenavadno. Ne moremo se znebiti občutka, da gre za ideološko potezo, ki je uperjena proti delu zaposlenih, za katere koalicija ocenjujejo, da je prav, da tudi v časih prosperitete plačujejo "začasen" krizni davek. Vlado bi moralo skrbeti nasprotno: to, da se število prejemnikov visokih plač ne povečuje, kar ima mnogotere negativne učinke. Zaposleni niso motivirani k polnemu razvoju svojega potenciala, saj za to niso ustrezno nagrajeni (več kot polovico tega, kar zaslužijo, gre v javne blagajne). To se odraža tudi v družbi in v javnih financah, saj kot celota počasneje napredujemo in dosegamo manjšo vsoto, ki bi jo lahko razdeli v druge družbene namene.

Izpostavljamo, da smo delodajalske organizacije na ESS skupaj podprle predstavljen vladni davčni paket, pri čemer smo jasno povedali, da gre za skrajno mejo še sprejemljivega. Potrjeni amandma, sprememba v zadnjem hipu, je ponoven primer nepredvidljivega ravnanja te koalicije, ki vlaga in sprejema amandmaje na vladne predloge mimo spoštovanja lastne koalicijskega pogodbe, ki ne razume niti socialnega dialoga niti osnovnih načel, ki jih določa Resolucija o normativni dejavnosti.

Primeru takega ravnanja smo bili priča nenazadnje tudi pri sprejemanju kritičnih zakonov, kot je bil Zakon o minimalni plači. Posledice tega bo kmalu občutilo celotno gospodarstvo, preko tega pa ljudje, posamezniki.

Delodajalci si bomo v letu 2020 prizadevali, da skupaj z ministrom za finance, ki je napovedal nadaljnje korake k zniževanju stroškov dela, kot so nagrada za uspešnost in dodatna razbremenitev dohodninskih razredov, vključno s 5. razredom, naredimo več in odpremo tudi vprašanje razvojne kapice. Če bo vlada želela uspešno gospodarstvo in motivirane zaposlene v obdobju umirjanja gospodarskega cikla, bo ta prizadevanja podprla.

Gospodarska zbornica Slovenije

Združenje Manager

SBC-Klub slovenskih podjetnikov

AmCham Slovenija

Slovensko-nemška gospodarska zbornica

Mag. Tajda Pelicon

Vodja za strateško komuniciranje

Gospodarska zbornica Slovenije

Služba za strateško komuniciranje in marketing

Dimičeva ulica 13, 1504 Ljubljana

t: 01 5898 136 m: 041 397 194

e:tajda.pelicon@gzs.siw:www.gzs.si

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!