Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

NI DOBRO DELO, ČE NI VESELO

Na Ponikvi in Slomu se je danes pri zavetniku kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva blaženemu Antonu Marinu Slomšku zbralo več kot 1000 kmetic in kmetov ter drugih, ki jim je kmetijstvo blizu. Na srečanju je bilo izpostavljen pomen veselja do dela, pomen vere in solidarnosti.

NI DOBRO DELO, ČE NI VESELO

Na Ponikvi in Slomu se je danes pri zavetniku kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva blaženemu Antonu Marinu Slomšku zbralo več kot 1000 kmetic in kmetov ter drugih, ki jim je kmetijstvo blizu. Nasrečanju je bilo izpostavljen pomen veselja do dela, pomen vere in solidarnosti.

(Ljubljana, 13.oktober 2019)– Na Ponikvi in Slomu, rojstnem kraju blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, je danes v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, župnije Ponikva, občine Šentjur pri Celju in številnih prostovoljcev potekalo tradicionalno 16. vseslovenskosrečanje kmetov. Vodilna Slomškova misel: "Ni dobro delo, če ni veselo", ki je postavila v ospredje veselje do dela, pomen vere, solidarnosti, dajati naprej in biti odprt za novo.Srečanja se je udeležilo prek 1000 kmetov in vseh, ki jim je kmetijstvo blizu z razlogom: "Da bi se zahvalili za vse dobro in prosili, naj dobro ostane, naj nam naš zavetnik izprosi ugodnega vremena, dobro letino ter zdravja v hiši in v hlevu," kot je v uvodu v sveto mašo povedala kmetica Sonja Arlič. Mašo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. V pridigi se je najprej ustavil ob pomembnem Slomškovem mejniku. Sto šestdeset let namreč mineva, odkar je Slomšek prenesel sedež Lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor,topa je dobrega pol stoletja kasneje pomagalo Maistru ohraniti severno mejo. "Pomenljivo pri tem je, kako odločitve in dejanja enega človeka omogočijo odločitve in dejanja drugega človeka, v drugem obdobju in drugačnih okoliščinah. A če prvi ne bi opravil svojega, bi bil zelo verjetno tudi drugi onemogočen v svojem delovanju. Če komu, potem je vam najbolj jasno, kako kmetija raste iz roda v rod. In če si rodovi zvesto sledijo, če potomci spoštujejo delo preteklih rodov in ga nadaljujejo, potem bodo tudi prihodnji rodovi mogli gospodariti na svojem," je poudaril Zore. "Po naši domovini dandanes vidimo dosti opuščenih kmetij. Na kmetijo je prišel rod, ki se ni menil za dediščino in delo prednikov. Še večkrat pa se zgodi, da neustrezna in nespametna politika tako močno pritisne na kmeta in njegovo delo, da ne zmore več. V tem primeru se kmetije zaraščajo in poslopja rušijo zaradi politike in ne zaradi neodgovornih rodov. Danes se mora po kmetovih žilah in mislih pretakati izročilo, trdnost, ki je rastla skozi čase in rodove. Trdnost, ki je ponosna in ponižna, saj oboje potrebuje za preživetje. Obenem pa se kmet vedno ozira okoli sebe in se uči. Samo na kmetiji, kjer jetodvoje združeno, se med seboj združita potrebna zasidranost v preteklost in obenem nujno sprejemanje in uvajanje novega, kar omogoča napredek, ki ne ogroža nikogar," je današnje izzive kmetov orisal nadškof Zore. Evangeličanski škof Geza Filo , ki tudi vsako leto nagovori obiskovalce, pa se je v nagovoru najprej zaskrbljeno vprašal: "Zakaj mnogi danes pravijo in pravimo: Nimam časa! Zakaj tako? Gotovo tudi zato, ker želimo imeti več kot potrebujemo, ker ritma časa ne upoštevamo, ker se svojega dela ne veselimo," ter nadaljeval s spodbudnimi besedami: "Bodite ponosni nato, da se vsako leto znovasrečujete in z razmislekom in z vero odkrivate resničnost, iz katere izhajajo naše skupne dolžnosti do sebe, do drugih in vsega, kar nas obdaja." Ob koncu maše pa se je v zahvali kmet Janko Šket oprl na Slomškovo misel: "Če delamo z veseljem, nam vsako delo lažje stečeod rok, smo uspešni in sami s seboj zadovoljni.Topa je ključ do zdravega kmečkega življenja. Hvala vsem in naj živi slovenski kmet!" Na svečani akademiji pred rojstno hišo blaženega Antona Martina Slomška na Slomu je prisotne pozdravila podžupanja občine Šentjur pri Celju Silva Koželj in nagovoril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, ki se je zahvalil vsem, ki sodelujejo pri pripravi tegasrečanja ter izpostavil njegov pomen v smeri duhovne podpore dela kmetov: "Živimo v času, ko kmet potrebuje Boga. Kot kmet lahko hitro prideš v stisko in v evropskih državah že poznamo svetovalce na področju duševnega stanja kmetov." In še: "Delo je veselo, če smo zadovoljni in najboljši občutek kmeta je, če mu nekaj, kar je pridelal, uspe tudi dostojno prodati. Na dobro ali slabo letino ne vplivamo le kmetje, zato ne smemo opustiti volje in vere v Boga." Z osrednjim nagovorom je prisotne navdušil slovenski pisatelj Ivan Sivec: "Iz evropske zgodovine je podobnih narodov, kot smo Slovenci, izginilo 54 ljudstev. Mi pa smo še vedno tu, ker smo delovni, trdoživi, dovolj pošteni, predvsem pa imamo svoj jezik, knjige, kulturo, vse naslonjeno na krščanske vrednote oziroma krščansko vero, ki je bila od nekdaj – kot je menil tudi Slomšek – luč slovenskega ljudstva." Sivec je napisal veliko zgodovinskih in biografskih knjig in z njimi dokazal, da imamo Slovenci bogato zgodovino, izjemne može in žene ter visoko razvito kulturo. Gre za pisatelja, ki gleda na našo preteklost skozi zgodovinske osebnosti, ki so živele na slovenski zemlji. Udeležencemsrečanja na Ponikvi je pripovedoval o pradomovini Karantaniji, o prvih demokratičnih vrednotah, o srenjski upravi. Ustavil se je pri brižinskih spomenikih, prvi slovenski svetnici sveti Emi ter razložil zanimiva dejstva o izjemno podjetnih in sposobnih celjskih grofih in knezih. Dotaknil se je velikanov našega jezikoslovja in književnosti, kot so Jernej Kopitar, France Prešeren ter napačnih pogledov na te genialne ustvarjalce. Govoril je tudi o narodni pesmi, ki je najlepši dokaz o neminljivih slovenskih vrednotah, o sodobni ustvarjalnosti, o pogledu na globalizacijo sveta, ki nam lahko spodreže slovenske korenine. Druženje se je zaključilo s pogostitvijo. Golaž in dobrote s kmetij so pripravili člani prostovoljnega gasilskega društva Ponikva in članice društev kmečkih žena z območja KGZS – Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje ob sodelovanju učencev Šolskega centra Šentjur.

Dodatne informacije: Robert Peklaj, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,

T:01 513 66 40, E:robert.peklaj@kgzs.si

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!