Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

STROKOVNI POSVET TRAJNOSTNA GRADNJA, ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV IN NOVI INFRASTRUKTURNI PROJEKTI - UVOD V PRIPRAVE NA SEJEM MEGRA 2020 OB 50. OBLETNICI MOSTU MIRU IN PRIJATELJSTVA

Strokovni posvet o trajnostni gradnji, energetski sanaciji objektov in novih infrastrukturnih projektih, ki bo potekal 11. oktobra 2019 v prostorih Pomurskega sejma, je uvod v priprave na Mednarodni sejem gradbeništva,

STROKOVNI POSVET TRAJNOSTNA GRADNJA, ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV IN NOVI

INFRASTRUKTURNI PROJEKTI - UVOD V PRIPRAVE NA SEJEM MEGRA 2020 OB 50. OBLETNICI MOSTU

MIRU IN PRIJATELJSTVA

Strokovni posvet o trajnostni gradnji, energetski sanaciji objektov in novih infrastrukturnih projektih, ki bo potekal

11. oktobra 2019 v prostorih Pomurskega sejma, je uvod v priprave na Mednarodni sejem gradbeništva,

energetike, komunale in obrti MEGRA, ki bo v Gornji Radgoni prihodnje leto od 25. do 28. marca. Strokovni

posvet, ki ga skupaj organizirajo DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije d.o.o., Društvo za

ceste Ljubljana, DRC - Združenje, Inženirska zbornica Slovenije in Pomurski sejem, bo potekal v terminu

praznovanja 50. obletnice Mostu miru in prijateljstva, ki povezuje Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono.

Namen prvega dela posveta je predstaviti najnovejša dognanja stroke na področju infrastrukturnih objektov in

rešitev, ki omogočajo bistveno podaljšanje njihove življenjske dobe in s tem učinkovito dolgoročno varovanje

naravnih virov. Drugi del strokovnega posveta pa je namenjen predstavitvi izzivov v projektih trajnostne in

inovativne gradnje ter energijske prenove stavb, s katerimi se srečujejo investitorji in stroka.

V prid organizacije tega pomembnega strokovnega srečanja govorijo dejstva, da se v Sloveniji v naslednjih letih

odpirajo veliki infrastrukturni projekti, kot je drugi železniški tir Koper - Divača, tretja cestna razvojna os sever -

jug, druga cev karavanškega predora, nadaljevanje obsežne obnove železniškega omrežja, pospešena gradnja

stanovanj, investicije v energetske objekte in tudi obsežnejše energetske sanacije objektov. To pa bodo tudi

vodilne strokovne teme Mednarodnega sejma gradbeništva, energetike, komunale in obrti MEGRA od 25. do 28.

marca 2020 v Gornji Radgoni.

TRAJNOSTNA GRADNJA INFRASTRUKTURE

Kot je v gradivih za strokovni posvet na temo trajnostne gradnje infrastrukture navedla prof. dr. Violeta Bokan

Bosiljkov, UL FGG, predsednica strokovnega odbora sejma MEGRA, je grajeno okolje velik porabnik mineralnih

surovin in s tem naravnih virov tudi v Sloveniji. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Geološkega zavoda Slovenije je

v letu 2017 industrija gradbenega materiala (IGM) porabila 2.803.093 ton mineralnih surovin ali 1,34 t/preb.,

gradbeništvo pa še dodatno 10.690.284, kar je 5,2 t/preb. Pri gradnji prometne infrastrukture, cest, železnic,

letališč; pri urejanju poplavne varnosti; pri gradnji hidroelektrarn in pri drugih delih v grajenem okolju, predstavlja

poraba lokalnih naravnih geoloških materialov več kot 95 % količine vseh vgrajenih materialov. Največje količine

so vgrajene v zemeljske objekte, sledijo pa cementni betoni in asfalti.

Vendar pa je Slovenija država, ki je bogata z mineralnimi snovmi za gradbeništvo. Poleg tega imajo te surovine

tudi odlične lastnosti, ki lahko zagotavljajo dolgo življenjsko dobo infrastrukturnim objektom.

Prav podaljšanje življenjske dobe infrastrukturnih objektov na 3 do 5-krat daljšo življenjsko dobo od tiste, ki jo

zagotavljamo z obstoječimi standardi, je najbolj učinkovit način varovanja naravnih virov na področju

gradbeništva. Infrastrukturni objekti v Sloveniji so največkrat iz armiranega betona. Zato je pomembno, da

poznamo omejitve lokalnih materialov, ki jih uporabljamo za izdelavo betona ter se zavedamo posledic različnih

kemijskih reakcij, ki potekajo v strukturi materiala. Ta vidik bo predstavljen v prvem prispevku z naslovom

"Podaljšanje življenjske dobe infrastrukturnih objektov iz betona – pasti povezane z lastnostmi lokalnih

agregatov".

Pravilna izbira osnovnih materialov, nadgrajena z optimalno tehnologijo priprave in vgradnje, ter skrbna izbira

detajlov so nujno dopolnilo premišljeni projektni rešitvi, ko govorimo o trajnostni infrastrukturi. Naslednja dva

prispevka bosta predstavila izvirne rešitve na področju gradnje predorov in mostov za kolesarje in pešce. Najprej

bodo predstavljene napredne tehnologije gradnje predorov, ki omogočajo trajnostni razvoj urbanega okolja. Sledi

predstavitev projekta novega kolesarskega mostu čez mejno reko Muro v Ceršaku. Most je zasnovan kot viseča

leseno-jeklena konstrukcija preko enega razpona dolžine 86.0 m, brez podpor v rečni strugi.

2

Področje železniške infrastrukture obravnava prispevek o trajnosti zgornjega ustroja železniških prog v Sloveniji.

Na železniški infrastrukturi v Sloveniji se srečujemo s pojavom plavajočih pragov, ki ima za posledico močno

degradacijo tirne proge. Pojav povzroča relativno slaba kakovost tolčenca tirne grede, kadar ga sestavljajo

dolomiti in/ali apnenci. Zato je ustrezna izbira vira tolčenca bistvenega pomena za povečanje življenjske dobe

železniških prog v Sloveniji.

Posvet bo zaključil prispevek predstavnikov pomurskega podjetja POMGRAD o projektu razvoja prototipov

zabojnikov za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Zahtevana življenjska doba takega zabojnika je

300 do 500 let. Uporabljen pristop je smiselno prenesti (kjer je to možno) na druge infrastrukturne objekte in s tem

bistveno podaljšati njihovo življenjsko dobo.

Če povzamemo: namen posveta je predstaviti najnovejša dognanja stroke na področju infrastrukturnih objektov.

Predstavljene bodo rešitve, ki omogočajo bistveno podaljšanje njihove življenjske dobe in s tem učinkovito

dolgoročno varovanje naravnih virov, pa tudi rešitve, ki spodbujajo trajnostno mobilnost.

PROGRAM PRVEGA DELA STROKOVNEGA POSVETA: TRAJNOSTNA GRADNJA INFRASTRUKTURE

09.00 - 09.15

Sprejem in uvodni nagovor Janeza Erjavca, predsednika uprave Pomurskega sejma

09.15 - 09.30

Nagovor predsednice programskega odbora MEGRA 2020, prof. dr. Violete Bokan Bosiljkov, UL FGG

09.30 - 09.50

Podaljšanje življenjske dobe infrastrukturnih objektov iz betona - pasti povezane z lastnostmi lokalnih agregatov,

prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, UL FGG, Marjan Marinšek, UL FKKT

09.50 - 10.10

Napredne tehnologije gradnje predorov, prof. dr. Janko Logar, UL FGG

10.10 - 10.40

Odmor za kavo

10.40 - 11.00

Mostovi povezujejo – projekt novega kolesarskega mostu čez mejno reko Muro v Ceršaku,

Rok Mlakar in dr. Viktor Markelj, Ponting, d.d.

11.00 - 11.20

Problematika trajnosti zgornjega ustroja železniških prog v Sloveniji, doc. dr. Mojmir Uranjek in doc. dr. Iztok

Peruš, UM FGPA, dr. Stanislav Lenart, ZAG

11.20 - 12.00

Razvoj inovativnega zabojnika za nizko in srednje radioaktivne odpadke, Teja Török, Pomgrad, d. d.

Projekt dijakov Šolskega centra Ravne na Koroškem:

AVTOCESTNA ELEKTRARNA NA TRETJI RAZVOJNI OSI – predstavitev idejne zasnove, Bor Čepin, Gašper

Franc Dorič, Radovan Jorgić

Projekt študentov Bautechnikum Wien, Arch. Prof. OStR DI Johann Josef Szedonja

TRAJNOSTNA IN INOVATIVNA GRADNJA TER ENERGIJSKA PRENOVA STAVB

Drugi, popoldanski del strokovnega srečanja v Gornji Radgoni je namenjen predstavitvi izzivov v projektih

trajnostne in inovativne gradnje ter energijske prenove stavb, s katerimi se srečujejo investitorji in stroka.

Izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK, vodja tega dela strokovnega posveta, je ob pripravah

nanj opozorila na dejstvo, da je Slovenija v zadnjih letih sprejela odločnejše zaveze za trajnostno gradnjo stavb.

Temu v tem obdobju sledi tudi priprava nacionalnih meril za trajnostno gradnjo in vzpostavitev podpornega okolja

v obliki znanj, podatkovnih baz in analitičnih orodij, kar je še posebej pomembno za javne naročnike.

Nadalje smo se kot država zavezali k ambicioznim podnebno energetskim ciljem, govorimo celo o razogljičenju

stavbnega fonda do leta 2050. Zato moramo naš stavbni fond postopoma energetsko prenoviti. Prenova mora biti

intenzivna po obsegu in učinkih, ob sočasnem ohranjanju značilnosti stavbne dediščine. Vsako leto moramo po

evropski zakonodaji prenoviti vsaj 3 % stavb v lasti in uporabi države, kar terja tudi pospešen razvoj novih

finančnih mehanizmov. Do splošne uveljavitve meril za skoraj nič-energijske stavbe nas loči leto in pol. Po letu

2020 bo taka gradnja obvezna za vse nove naložbe. V tem kratkem obdobju nam ostaja le malo časa za prenos

inovativnih in hkrati gospodarnih rešitev za gradnjo in bivanje v visoko energetsko učinkovitih stavbah v konkretne

projekte. Številni primeri dobre prakse na področju gradnje trajnostnih, visoko energijsko učinkovitih stavb v

Sloveniji pa vendarle dajejo razlog za optimizem.

3

PROGRAM DRUGEGA DELA STROKOVNEGA POSVETA: TRAJNOSTNA IN INOVATIVNA GRADNJA TER

ENERGIJSKA PRENOVA STAVB

13.00 - 13.20

Uvod - Metrika trajnostne gradnje, izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK

13.20 – 13.40

Nagovor pokrovitelja

13.40 - 14.00

Tehnični in stroškovni parametri kakovosti prenove javnih stavb kulturne dediščine, mag. Miha Tomšič, Gradbeni

inštitut ZRMK

14.00 - 14.20

Projekti Stanovanjskega sklada RS – trajnostni in razvojni vidik, Sanja Burnazović, Stanovanjski sklad RS

14.20 - 14.50

Odmor za kavo

14.50 - 15.10

Inovativnost pri sNES novogradnjah, dr. Miha Praznik, Gradbeni inštitut ZRMK

15.10 - 15.30

Napredno financiranje energijske prenove javnih stavb, Rajko Leban, Goriška lokalna energetska agencija -

GOLEA

15.30

Razprava in zaključek

50 LET MOSTU PRIJATELJSTVA, GORNJA RADGONA 12. 10. 2019

Praznovanje 50. obletnice se bo pričelo na mostu, ki povezuje Gornjo in avstrijsko Radgono v soboto 12. oktobra

2019 ob 10. uri. Prisotne bodo nagovorili Stanislav Rojko, župan Gornje Radgone, Heinrich Schmidlechner,

župan Radgone (Bad Radkersburga), Hermann Schützenhöfer, deželni glavar zvezne dežele Štajerske (Land

Steiermark) in Dr. Miro Cerar, zunanji minister Republike Slovenije. Slovesnost bodo spremljali glasbeni nastopi iz

obeh dežel.

-----------------------------------------------------------------------------------

Več informacij:

Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, E: tajnistvo@pomurski-sejem.si, T: 02 5642 100

Evstahij Dermota, DRC, direktor Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije,

E: evstahij.drmota@drc.si , T: 01 430 15 61

Miran Mate, odnosi z javnostmi, E: miran.mate@pomurski-sejem.si , T: 041 263 107

www.pomurski-sejem.si

Miran Mate, projektni vodjaGSM:+386 (0)41 263 107miran.mate@pomurski-sejem.si-------------------------------------Pomurski sejem d.o.o..Cesta na stadion 2SI-9250 Gornja RadgonaT:+386 (0) 2 564 2 100F:+386 (0) 2 564 2 160-------------------------------------

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!