Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Ob 80-letnici Dušana Jovanovića

Dušan Jovanović, režiser in dramatik z zavidljivim ustvarjalnim opusom, 1. oktobra praznuje svojo 80-letnico. Ob jubileju se mu v Slovenskem gledališkem inštitutu poklanjamo z e-razstavo Dušan Jovanović, maestro sodobnega gledališkega jezika, sodelovali pa smo tudi pri pripravi oddaje Dušan Jovanović 80-letnik, ki bo na sporedu v torek, 1. oktobra ob 14.05 na 3. programu Radia Slovenija – program Ars.

Dušan Jovanović, režiser in dramatik z zavidljivim ustvarjalnim opusom, 1. oktobra praznuje svojo 80-letnico. Ob jubileju se mu v Slovenskem gledališkem inštitutu poklanjamo z e-razstavoDušan Jovanović, maestro sodobnega gledališkega jezika,sodelovali pa smo tudi pri pripravi oddajeDušan Jovanović 80-letnik, ki bo na sporeduvtorek, 1. oktobra ob 14.05 na 3. programu Radia Slovenija – program Ars.

Dušan Jovanović, maestro sodobnega gledališkega jezika,e-razstava bo od 1. oktobra 2019 na ogled na osrednjem gledališkem portalu SiGledal (http://repertoar.sigledal.org/razstave)

"E-razstavo Slovenski gledališki inštitut posveča gledališkemu virtuozu Dušanu Jovanoviću ob njegovem visokem jubileju. Iz fotografske zbirke v Ikonoteki Slovenskega gledališkega inštituta in iz arhivskega gradiva gledaliških hiš smo pripravili izbor posnetkov krstnih uprizoritev avtorjevih dramskih besedil med letoma 1969 in 2013. Izbor sledi kronološkemu zaporedju del, ki jih Amelia Kraigher v razpraviPerspektive upora v dramatiki Dušana Jovanovića(delo v nastajanju) razvršča v šest ustvarjalnih faz.Fotografski niz retrospektivno predstavi Jovanovićev obsežni opus še z vizualne plati.

Razen v primeru dveh neuprizorjenih besedil iz 60. let in dveh zapletov pri uprizoritvi dramskih delNorciinIgrajte tumor v glavi in onesnaženje zrakav prvi fazi ustvarjanja (1962–1975) so bila Jovanovićeva nova besedila vedno uprizorjena v relativno kratkem času.

Zbrane zabeležke časa so nastale na prizoriščih slovenskih krstnih uprizoritev, skozi katera lahko sledimo recepciji dramskega opusa Dušana Jovanovića. Simptomatičen je dvojni prodor v javnost na samem začetku: leta 1969 fotografski objektiv beleži tako prizore predstaveZnamke, nakar še Emilijana odru Male drame SNG Ljubljana pa tudi trenutke iz neoavantgardne uprizoritvePupilija, papa Pupilo pa Pupilčkiv Viteški dvorani Križank. Sledijo uprizoritve v več gledaliških hišah: vSlovenskem ljudskem gledališču Celje (Norci, 1971;Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka, 1976;Karamazovi(Prevzgoja srca), 1980); v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu (Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Trije rogonosci, 1972;Vojaška skrivnost, 1983;Klinika Kozarcky, 1999); v Slovenskem mladinskem gledališču (Žrtve mode bum-bum, 1975;Hladna vojna babice Mraz, 1982;Jaz nisem jaz II, 1983); v Mestnem gledališču ljubljanskem (Generacije, 1977;Viktor ali Dan mladosti, 1989;Razodetja, 2011); v Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica (Jasnovidka ali Dan mrtvih, 1989) in v Kopru v okviru Primorskega poletnega festivala (Karajan C, 1998). Na odru Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je bilo leta 1978 uprizorjeno besediloOsvoboditev Skopja, katerega krstna uprizoritev je bila sicer v Zagrebu. Ponovno sledi desetletje drugih odrov, nato pa se z uprizoritvijoZid, jezeroleta 1989 začne vrsta uprizoritev Jovanovićevih besedil na odru ljubljanske Drame (Don Juan na psu, 1991;Antigona, 1993;Uganka korajže, 1994;Kdotopoje Sizifa, 1997;Ekshibicionist, 2001;Boris, Milena, Radko, 2013).

Dušan Jovanović je krstno uprizoril dobro tretjino svojih besedil. Kot celostnega avtorja, ki v vlogi režiserja ustvarja inscenacijo lastnega besedila, ga spoznamo že v 70. letih na odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu (Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Trije rogonosci), kjer konec 90. let postavi tudiKliniko Kozarcky. Izpostaviti velja izjemne vizualne elemente v predstaviŽrtve mode bum-bumv Slovenskem mladinskem gledališču leta 1975, kjer avtor ustvarjalno sodeluje z Meto Hočevar, ki oblikuje tako scenografijo kot kostume. Hočevarjeva oblikuje prostor v številnih postavitvah Jovanovićevih del: v 80. letih vPrevzgoji srca (Karamazovi)in vVojaški skrivnosti,nato pa v 90. letih vAntigoniinUganki korajže(na odru SNG Drama ju sama režira), vKdotopoje Sizifain vBoris, Milena, Radkoponovno v ustvarjalnem dialogu z Jovanovićem.

V tem nizu lahko sledimo procesu preobrazb od dramske pisave, ki se levi v uprizoritev, do gledališke fotografije, ki kot zapis igralskega in vizualnega momenta predstave odraža tudi poteze dramske pisave."

mag. Primož Jesenko, Slovenski gledališki inštitut

Dušan Jovanović 80-letnikv oddajiOder, 1. oktobra 2019 ob 14.05 na 3. programu Radia Slovenija – program Ars

Portret Dušana Jovanovića ob njegovi 80-letnici sta z izborom zvočnih zapisov v hrambi Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja in Arhiva Radia Slovenija pripravili teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko in zbrali in izbrali nekaj drobcev iz bogatega in odmevnega umetniškega dela v oddajiOder, ki bo premierno predvajana prav na 80. obletnico Dušana Jovanoviča vtorek, 1. 10. ob 14. 05 na tretjem programu, programu Ars.

Dušan Jovanović

"Dramatik, režiser in esejistDušan Jovanović(1939) že več kotpetdesetletij sooblikuje slovensko in širše gledališko dogajanje, s širokim zamahom celostnega avtorja predstavlja ključno avtoriteto prenove sodobnega dramskega jezika in odrskega izraza v slovenskem gledališču. V šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih je bil med ustanovitelji Študentskega aktualnega gledališča (ŠAG), Gledališča Pupilije Ferkeverk in Eksperimentalnega gledališča Glej – v vseh je bil dejaven kot režiser in uprizoritveni reformator. Kasneje se angažira kot umetniški vodja in režiser Slovenskega mladinskega gledališča (1978-1985) in pedagog na AGRFT (1989-2006). Jovanović je režiral dobro tretjino krstnih uprizoritev lastnih dramskih besedil, pa tudi druga, ki so mu predstavljala uprizoritveni izziv; vseh njegovih režij je čez devetdeset. Ko piše, režira, in ko režira, piše, in igra.

Če sledimo le fragmentom iz spleta gledališke prakse, pisanja za gledališče in o gledališču, omenimo Jovanovićevo poročilo z mednarodnega študentskega gledališkega festivala IFSK v Zagrebu (1963) in pisanje kritik ob zadnji predstavi Odra 57 (1964) vTribuni. S Študentskim aktualnim gledališčem (ŠAG) se leta 1966 podajo s SmoletovoVeseloigro v temnemv Jovanovićevi režiji na mednarodni študentski festival v Nancy. Iz Križank izgnano predstavoPupilija, papa Pupilo pa Pupilčki(1969) "plemenskega" Gledališča Pupilije Ferkeverk, eksperiment onkraj umetnosti uradnega konteksta, predstavi v beograjskem Domu omladine Nato Jovanović v sedemdesetih letih na BITEF-u sodeluje kar petkrat (kot dramatik ali kot režiser). Za (anti-verbalno) predstavoSpomenik G(EG Glej, 1972) prejme na tem eminentnem mednarodnem festivalu prvo od nagrad za slovensko gledališče. Medtem ko se je oficialna\" percepcija v Sloveniji bojevala z lastno togostjo, je bil Jovanović na BITEF-u že sprejet kot avtor, ki proizvaja vznemirljive in nepredvidene nove paradigme za razumevanje gledališke umetnosti, tudi v repertoarnem gledališču. Omenimo jih le nekaj:Žrtve mode bum-bum, 1975; režira ŠeligovoČarovnico iz Zgornje Davče, SLG Celje, 1979;Spletko in ljubezenpo F. Schillerju, MGL, 1980.

V letih, ko je estetsko svež fenomen bolj kot zanimivost pomenil nepreverljiv (sumljiv) potencial subverzivnega, se Jovanovića oprime slovesenfant terrible, čigar ustvarjalna premica pa se je po 1970 vzpenjala strmo. Režiral je tudi zunaj Ljubljane, v Celju in Trstu. Vzporedno s tem so nastajali dramski teksti. Njegovo prvo in neuprizorjeno dramsko deloPredstave ne bo(1962) je z igrivim ironiziranjem napovedalo besedila, ki so v naš literarni prostor vnesla radikalne vsebinske in oblikovne spremembe, groteskno subverzivno parodično kritiko režima, ki pa se od angažiranosti že obrača k neobremenjeni igri jezika. Z dramoNorci(1968) in s kvazi-vohunsko dramo absurdaZnamke, nakar še Emilija(1969) napove obdobje sedemdesetih let in slovenske drame absurda:Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka(1971),Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo – svojega ne damo(1972). V naslednjih letih se Jovanović loti družbeno angažiranih tem, kot so informbiro, vojna, revolucija, svoboda posameznika, nasilje in totalitarizem, še drugače; z recikliranjem znane dramske zgodbe iz zgodovine drame se nagne k resni drami. Najprej sta nastaliOsvoboditev Skopja(1977) in dramaKaramazovi, uprizorjena pod naslovomPrevzgoja srca(1980), kasneje pa še cikel Balkanska trilogija, ki pomeni odziv na bosansko vojno v devetdesetih letih in izpeljuje Brechtovo dramsko tehniko:Antigona(1993)Uganka korajže(1994) inKdotopoje Sizifa(1997). Med naslovi izvirnih avtorskih dramskih besedil omenimo tudiZid, jezero(1989),Don Juan na psu(1990),Ekshibicionista(2001) ali zadnjo,Boris, Milena, Radko(2013). Večkrat se je lotil tudi odrskih priredb in dramatizacij proznih besedil, med njimi Dostojevskega (Besi; Blodnje), Bartola (Alamut) in Tolstoja (Ana Karenina).

Jovanović je pisal tudi radijske in TV igre, izšlo je nekaj knjig njegovih esejev (Paberki, 1996, Svet je drama, 2007), leta 2011 tudi pesniški prvenecNisem. Esejistična avtobiografijaNa stara leta sem vzljubil svojo mamo(2018) je prozno delo, v katerem Jovanović strastno preigrava vse registre drame, gledališča in življenja.

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen z Borštnikovimi nagradami za najboljšo režijo (leta1973, 1975, 1979, 1980, 1987, 1991 in 2000) in najboljšo uprizoritev v celoti (leta1975, 1978, 1989, 2004), je trikratni prejemnik Grumove nagrade (leta 1980, 1990 in 1994), posebne nagrade žirije na Bitefu (1972), dobitnik nagrade Prešernovega sklada (leta 1979 za režijoKralja na Betajnoviv MGL), velike Prešernove nagrade (1990), Rožančeve nagrade (2008), leta 2009 pa je prejel Zlati red za zasluge za ustvarjalni opus in bogatitev slovenske kulture, zlasti gledališča, ter njeno prepoznavnost v svetu."

mag. Primož Jesenko, Slovenski gledališki inštitut

Foto: Dušan Jovanović med režijo svoje drame Kdo to poje Sizifa, krstno uprizorjene 12. januarja 1997 v SNG Drama Ljubljana. Foto: Tone Stojko, vir: SLOGI – Gledališki muzej.

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!