Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Zgodba meseca: Ana Svetel, The Notebook

Ana Svetel (Maribor, 1990) je zaposlena kot mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študijsko jo zanimajo socialni in kulturni vidiki svetlobe, teme in vremena na Islandiji. Leta 2015 je pri LUD Literatura izšla njena pesniška knjiga Lepo in prav, ki je bila nominirana za najboljši prvenec in ponatisnjena. Jeseni 2019 ji pri isti založbi izide kratkoprozna zbirka o prevozih. Občasno piše tudi za druge medije. Rada ima klasično glasbo, morje in delo.

spletni medijwww.ludliteratura.sipredstavlja: ZGODBA MESECA

Ana Svetel: The Notebook

foto: Matic Bajželj

Tišine, zamolki, skrivnosti

Ana Svetel (Maribor, 1990) je zaposlena kot mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študijsko jo zanimajo socialni in kulturni vidiki svetlobe, teme in vremena na Islandiji. Leta 2015 je pri LUD Literatura izšla njena pesniška knjigaLepo in prav, ki je bila nominirana za najboljši prvenec in ponatisnjena. Jeseni 2019 ji pri isti založbi izide kratkoprozna zbirka o prevozih. Občasno piše tudi za druge medije. Rada ima klasično glasbo, morje in delo.

Forma kratke zgodbe mi je ljuba, ker je zavezana atmosferi, ki jo pisec ustvari z nekaj na videz mimobežnimi, a v resnici dobro premišljenimi potezami. Pa ker ji, podobno kot poeziji, koristijo tišine, zamolki in skrivnosti. Hkrati je kratka proza tudi prostor, kjer lahko zapišem kak hec. S preigravanjem teme prevozov, kjer se v avtu stisne par neznancev in skupaj nekam odpelje, skušam pokazati, kaj se dogaja, ko se ne zgodi skoraj nič. Kaj se dogaja, ko smo skupaj.

Iz zgodbe The Notebook

Načeloma ne razvažam nadom. In moram priznati, da sem, ko sem zagledal tole gospo, resda že vletih, a vendar še povsem primočeh, pa še brezprtljage, da sem pomislil, da bi jo odložil kar naGospodarcu, kjer bi lepo počakala naosemko. Res se mi je začenjalo muditi. In gospa ima zagotovo svojo Urbano vedno prisebi, vsi penzionerji jo imajo.

Načeloma se imam podkontrolo. Veliko delam zljudmi, vse mogočeslišim. Ampak tole… Zgodba mi je, kot se reče, segla do srca. Prav videl sem ju lahko:srečna, vitalna, mlada upokojenca, kako polagata ploščice, kako obvečerih sedita naterasi inrešujeta križanke, kako jo včasih prime zaroko, kako ji gre zroko podmajico inzatipa njene še zmeraj polne prsi. Mislila sta, da imata predseboj mirno starost. Kot nafotografijah občlankih ojeseni življenja. Mislila sta, da bosta čas še zahip preslepila. Nato pa…

"… Ko bi vedela, kaj naju čaka, bi bila manj garala inveč uživala."

↓↓↓

Preberi

Spletni medijwww.ludliteratura.sipodpira Javna agencija za knjigo RS.

Spletni medijwww.ludliteratura.sipodpira Ministrstvo za kulturo RS.

Foto: Matic Bajželj

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!