Novice

Nazaj na novice

Umetnost kritike: kaj je in česa ni

Med 28. in 29. oktobrom smo na drugem mednarodnem kritiškem simpoziju z naslovom Umetnost kritike razmišljali tudi o vprašanjih, kot so: kakšna je relevantnost literarne kritike danes

Umetnost kritike: kaj je inčesa ni

Med 28. in29. oktobrom smo nadrugem mednarodnem kritiškem simpoziju znaslovom Umetnost kritikerazmišljali tudi ovprašanjih, kot so:kakšna je relevantnost literarne kritike danes? Ali je literarna kritika sposobna– involjna– generirati vsaj približno enoten kritiški diskurz, ali pa gre zgolj zapoplavo naključnih mnenj? Glede nato, da so časi kritiških veličin, ki so praktično lastnoročno krojile obraz literature invplivale nakulturno-politično klimo vnajširšem smislu, nepreklino minili, kako se kritika sooča ssvojo novo vlogo? Kakšne so njene transformativne možnosti? Ne nazadnje, kako pomembna sta pritem kritikova mnenje inslog?

Objavljeni so prispevki Ondřeja Hanusa, Petra Kolška,Anje Radaljac inStefana Schmitzerja. Drugi bodo objavljeni naslednji teden.

Simpozij so organizirali JAK, DSLK, LUD Literatura inCankarjev domspodporo Hotela Park.

Položaj kritika

Ondřej Hanus, Češka

Mogoče je to, sčimer se trenutno soočamo (internet, amaterizem, izginjanje kritike…), le sodobna različica situacije, skatero so se intelektualci soočali med razmahom javnih knjižnic vprvi polovici 19. stoletja. Morda se bo moral kritik nanovo roditi, da bi znova postal polnopravni član vkomunikaciji, ki je literatura.

Kaj je inčesa ni

Peter Kolšek, Slovenija

Dobra leposlovna dela niso več stvar širše javnosti, potencialnega kulturnega foruma, nadomeščajo jih polliterarni izdelki, ki imajo ta ali oni populistični atribut. Tako ostaja prvovrstna literatura, domača inprevodna, vedno bolj zaprta vožji krog poznavalcev inkritikov, druga intretjerazredna pa doživljata svoje medijsko šopirjenje.

Literarna kritika kot element družbene represije

Anja Radaljac, Slovenija

Mislim, da le malo kritikov dejansko verjame vliterarno kritiko (upala bi si celo trditi, da ne zaupajo vmoč humanistike vširšem oziru), kar pa kajpak vodi vstanje, ko kritika postaja lahka tarča zaenega izmed obrobnih elementov družbene represije, namesto da bi zavzemala opozicijsko držo.

Kritika kot diskurz / kritika kot informacija zauporabnike

Stefan Schmitzer, Avstrija

V kontekstu hibridne organiziranosti literature, kot jo pač doživljam kot avtor inkritik, vlada splošna neodločenost, katero od teh dveh funkcij lahko izpolnimo, naj bi izpolnili, oz. jo dejansko izpolnjujemo. To zasabo potegne skrajno škodljivo previdnost priinterpretaciji besedil, splošno nezaupanje do vsakršnega poskusa objektivizacije inne nazadnje slepo sprijaznjenje zneumnostjo (tako neumnostmi, ki jih pišejo avtorji, kot tudi neumnostmi, ki jih prodajajo kritiki).

LUD LiteraturaErjavčeva 41000 Ljubljanatel.: 01 251 43 69 ali 01 426 97 60www.ludliteratura.si Literaturina obvestila vam pošiljamo v prepričanju, da vas zanimajo. Lahko se odjavite.

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!